Kraški pojavi: Podsteniška koliševka
Največja roška udornica ima premer 160 m, globino 60 m in prostornino 665 m3. Nastala je z zrušitvijo stropa večje podzemske dvorane. Kotlasta udornica ima v zgornjem delu mestoma ohranjeno ostenje. Pod njim je strmo pobočje prekrito z gruščem, na dnu ležijo večji skalni bloki. Na pobočju prevladujejo plemeniti listavci (brest, javor), na dnu in osojnem delu pobočja pa je mraziščni smrekov gozd, ki se je ohranil iz zadnje ledene dobe. Zadrževanje hladnega zraka na dnu je posledica temperaturnega obrata in dotoka hladnega zraka iz sistema podzemskih razpok v podoru skal. Je eno najnižje ležečih nahajališč naravnega smrekovega gozda v Evropi.
Koliševka je zavarovana kot naravni spomenik in izločena iz gospodarjenja kot gozdni rezervat. Prepuščena je naravnemu razvoju, zato si jo oglejte le z roba!