Polharski dom na Pogorelcu: Polharska pot

Upravlja ga Polharska druščina POLH na Dolenjskem. Dom je središče pestre društvene aktivnosti. V domu je urejena informativna soba o polhu z razstavljenimi polhi več vrst ter zbirka starih pasti. V neposredni okolici doma je Polharska pot. Polh je ena od najbolj zanimivih slovenskih živali, saj se je samo pri nas ohranila sto-letna tradicija lova. Zgodbi o polhu in polharstvu boste prisluhnili v informativni sobi,  na  Polharski  poti  pa  boste ob trinajstih postojankah  spoznali  značilnosti  habitata  polha  in ostale naravoslovne zanimivosti.

Polharska pot pelje najprej skozi nekdanjo kočevarsko vas Pogorelec, v kateri je še leta 1931 živelo 34 prebivalcev, nato se nadaljuje skozi roške gozdove. Tretja postaja na polharski poti je roška posebnost., t.i. Podsteniška koliševka, prostrani kotlast udor, ki meri v premeru 150 metrov in je globok 55 metrov ter je eno redkih naravnih rastišč smreke na Kočevskem. To območje je eno zadnjih zatočišč velikih zveri medveda, volka in risa. Polharska pot, ki si jo je dobro ogledati v spremstvu polharjev, odkriva tudi značilnosti zakraselega površja. Na poti je tudi 118 metrov globok Ahnenloch, eno najlepših in najglobljih zasiganih brezen v Kočevskem Rogu. Ob posebnih priložnostih lahko z njimi pokukate tudi v polšje gnezdilnice. Krožna pot je dolga približno dva kilometra. Začne in konča se pri polharskem domu.

V neposredni bližini doma so polharji leta 1999 postavili raziskovalno ploskev, na kateri raziskujejo biologijo navadnega polha. Polharji na raziskovalni ploskvi ne lovijo polhov. Tam so polharji namestili 40 gnezdilnic, ki jih redno pregledujejo. Najdene živali označijo in redno beležijo njihove telesne značilnosti. O polhu namreč tudi znanstveniki ne vedo prav veliko. Z raziskavami želijo razjasniti dosedanje skromno poznavanje polhovih ekoloških in demografskih parametrov, njegovo socialno ter starostno strukturo, razmnoževanje, življenjsko dobo in dinamiko telesne rasti.

Slovenci imamo poseben odnos do polha in polharjenja. Na Slovenskem je bil lov na polhe, polharjenje, ena najznačilnejših vrst kmečkega lova. Danes je polh v nekaterih delih Evrope zaščitena redka žival, pri nas pa še vedno zelo pogost. Slovenska zakonodaja obravnava lov na polha kot lov na divjad. Lov na polha je dovoljen od 25. septembra do 15. novembra.