Župnijska cerkev sv. Erazma v Soteski
Župnija Soteska je ena izmed dveh župnij, ki nimajo več stalnega duhovnika. Ustanovljena je bila leta 1617, sedanja cerkev pa je bila sezidana med letoma 1680 in 1690. Prvotna cerkev naj bi tu stala že pred letom 1400, ko se omenja prvi lastni duhovnik. Njeni graditelji in patroni (oskrbniki) so bili soteški gospodje, ki so jo svojemu stanu primerno tudi opremili. Cerkev stoji v zgodovinsko pomembnem kraju Soteska, ki leži na predelu, ko se Krka izlije v svojo prvo širšo dolino. Na tem območju sta oba bregova pod spomeniškim varstvom. Strateški položaj kraja se kaže v mogočnem, nedavno delno rekonstruiranem dvorcu, ki ga je že Valvasor opisal kot Kranjski Versaj. Na desnem bregu Krke ležijo zdaj že slabo opazni ostanki starejšega srednjeveškega gradu.
Gre za edino sv. Erazmu posvečeno cerkev v Sloveniji. Škof in mučenec sv. Erazem je zavetnik domačih živali, mornarjev, vrvarjev, strugarjev, tkalcev, violinistov, nosečnic med porodom, priprošnjik pri trebušnih, želodčnih in črevesnih boleznih, kužnih boleznih živine, od srednjega veka eden izmed 14 priprošnjikov v sili. Deloval v času rimskega cesarja Dioklecijana, ki je začel množično preganjanje kristjanov, a je kljub temu nadaljeval pokristjanjanje poganov in padel v nemilost. Običajno je upodobljen v škofovskih oblačilih, z mitro, palico in orodjem, s katerim je bil mučen, npr. s šili za nohti na nogah, stoječega v kotlu ipd.. Mornarji pa so ga upodabljali z vitlom, na katerem so navite vrvi – na celini so te vrvi razlagali kot črevesje in menili, da so mu s sidrom iztrgali drobovje, zato je tudi zavetnik črevesja in strugarjev, ki so izdelovali vitle. Iz ječe ga je po krščanskem izročilu rešil nadangel Gabriel, ga prepeljal v Italijo, kjer je mirno umrl. Pripisujejo mu več čudežev: med drugim naj bi bil dvakrat čudežno rešen iz ječe, na begu v Italijo pa naj bi na ladji z molitvijo umiril besneč vihar – po njem je imenovan tudi poseben pojav v zvezi s statično elektriko, ko se vnamejo jambori ob proženju strel, t.i. ogenj sv. Elma. Erazem goduje 2. junija. Erazmovo krščansko ime pomeni ljubeznivega človeka, iz njegovega imena pa so etimološko nastali tudi številni slovenski priimki in imena: Erazem, Oraš, Oraž, Oražè, Orož, Rože, Rožej, Režè, Režek, Režun, Rožič, Rožman, Oražen, Orožim, Rožem, Oražen, Oražem in drugi. Najbolj znan nosilec iz slovenske zgodovine je Erazem Predjamski, v Evropi pa nizozemski humanist Erazem Rotterdamski.
Nekdanji glavni leseni oltar cerkve so žal uničili, danes je kulisa oltarja naslikana na steno, v sredini pa visi slika sv. Erazma. Bogato poslikan je bil kasetiran strop v prezbiteriju. Tudi ta poslikava (Goldensteinova) je danes uničena. Ostala pa sta oba oltarja v stranskih kapelah. Oba sta zelo lep izdelek baroka. Južni je posvečen Gospodovi smrti na Kalvariji (pod njim je božji grob), desni pa sv. Tekli, sestri sv. Erazma. Njena slika naj bi bila Cebejevo delo. Na slavoloku v prezbiteriju je na notranji strani vzidan nagrobnik Ivana Adama Gallenberg, na zunanji pa grb Gallenbergov. V cerkvi je tudi grajska grobnica.