Kraški pojavi: ledena jama pri Kunču
Kunč je zapuščen kočevarski zaselek v Kočevskem Rogu. Kunč je bila v zgodovini manjša gručasta vas, ki je bila prvič omenjena že v 15. stoletju. Stoji na veliki jasi v osrednjem delu Kočevskega Roga, v skrajnem zahodnem delu Občine Dolenjske Toplice. Vas je bila izseljena pozimi 1941/1942, v italijanski ofenzivi, poleti 1942 pa je bila požgana. Danes na robu jase stojita zapuščena hiša in hlev z vodnjakom, po jasi pa je razsejano sadno drevje, ki ga je nasadil Anton Prosen. Jasa predstavlja prehodno območje za visoko divjad, na njej pa danes stojita dve lovski preži. V bližini se nahaja ledenica, ki je Kočevarjem v časih hude suše med drugim služila kot vir vode, po legendi pa naj bi se vanjo pred preganjalci Henrika Celjskega zatekla tudi Veronika Deseniška. Kunč je vpisan v Register nepremične kulturne dediščine, z njim pa upravlja Zavod za varstvo kulturne dediščine Novo mesto.
Vhod v najizrazitejšo ledeno jamo na Kočevskem rogu je na dnu udorne vrtače severozahodno od opuščene kočevarske vasi Kunč, v neposredni bližini gozdne ceste. Pod navpično steno podorne vrtače se proti severu odpira markanten vhod (30x20 m) v žepasto zaprto ledenico. Rov se pahljačasto razširi v 90 m široko in 30 m visoko dvorano. Jama je tipična ledenica, v kateri se zadržuje hladen zrak in manjše količine ledu preko celega leta. V udornici pred jamo se je razvil vegetacijski obrat. V jami so našli tudi zanimive podzemeljske hrošče.