Akratotermalni vrelci in zdraviliška tradicija v Dolenjskih Toplicah nekoč in danes

 

 

 

Preteklost in prihodnost Dolenjskih Toplic sta neločljivo povezani z njenim sistemom zdravilnih termalnih izvirov, ki so kraju ne le dali ime, ampak tudi pomembno oblikovali njegovo stavbno in drugo infrastrukturo ter način življenja. Dolenjske Toplice so sinonim za zdraviliški turizem postale že v 18. stoletju, ko so bile opravljene prve analize termalne vode ter proučevani in dokumentirani njeni številni zdravilni učinki.

 

V hudourniški potok Sušica, ki teče skozi kraj, se na dobrih sedemsto metrih steka kar deset kraških in deset termalnih izvirov. Kdaj so termalne vrelce in njihove blagodejne učinke tu odkrili prvič, je težko reči, domnevamo pa lahko, da so jih poznali že v starorimskih časih ali še prej, čeprav se v pisnih virih prva omemba imena kraja (takrat še Töpliz) pojavi šele v 13. stoletju. Takrat so bili termalni izviri in bazeni še nezazidani in vsej javnosti prosto dostopni, vse dokler plemiška družina Auersperg ni v 17. stoletju zgradila prve kopališke stavbe, ki pa je do druge polovice 18. stoletja sprva služila zgolj kot njihovo zasebno kopališče, kmalu pa so Dolenjske Toplice postale eno najelitnejših kopališč v Avstro-Ogrski. O topliških vrelcih poroča že polihistor Janez Vajkard Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske, kjer med drugim omenja, da so "ene /toplice/ nadvse dobre, da jih od daleč obiskujejo /.../". Znano je tudi, da so novomeškim študentom, ki so v Toplice radi hodili peš, nekaj časa obiske zaradi domnevnega ponočevanja, razgrajanja in nadlegovanja domačink dovolili le z dovoljenjem učitelja ali zdravnika.

 

V zgodovinski spomin kraja se je najbolj vtisnil knez Henrik Auersperg, ki je med letoma 1767 in 1768 zgradil današnji hotel Vital, pa tudi ugledni ljubljanski zdravnik dr. Anton Kastelec, ki je leta 1777 opravil prvo analizo termalne vode in jo objavil na Dunaju. Auerspergi so zdravilišče večkrat prenovili, nazadnje leta 1899, ko je bil sezidan hotel Kristal. Leta 1922 je zdravilišče prešlo v last tedanjega najemnika, češkega zdravnika dr. Konstantina Konvalinke, ki je do konca življenja ostal in deloval v naših krajih, med drugim tudi kot vojaški zdravnik med prvo svetovno vojno. Po drugi svetovni vojni sta bili zdraviliški stavbi močno poškodovani. Obe stavbi sta bili leta 1946 nacionalizirani. Prelomnico v povojnem obdobju predstavlja leto 1973, ko je zdravilišče prešlo v last tovarne zdravil Krka iz Novega mesta.

 

Posebna stavba v Dolenjskih Toplicah je tudi Invalidski dom. Do leta 1818 se je uradno imenoval Cesarsko-kraljevo kopališče in zdravilišče na Toplicah na Kranjskem, neuradno pa »kasarna«, saj je bil prvotno namenjen le bolnim vojaškim osebam in je imel svojega zdravnika ter upravo. Z uveljavitvijo naborniške vojske za časa Habsburžanov in razvojem vse bolj uničujočega orožja je skrb za ranjence postala pereč problem. Takšna raba se je nadaljevala tudi v času Ilirskih provinc, a so francoske oblasti v duhu gesla enakosti dovolile hkratno kopanje civilnega in vojaškega prebivalstva. Med obema vojnama so vanj nastanili vojne invalide in njihove družinske člane, kar je stavbi dalo ime, ki ga nosi še danes.

 

BOGASTVO TERMALNIH VRELCEV IN NJIHOVI ZDRAVILNI UČINKI

Termalni vrelci so privreli na dan ob tektonski prelomnici, ki teče od doline reke Krke pri Dolenjem Polju mimo Dolenjskih Toplic, Sušic, pod Uršnimi seli in dalje proti Rožnemu dolu. Dosedanje raziskave kažejo, da imajo termalni vrelci svoj izvor v globini okoli 1.000 m in se z ostalo vodo ne mešajo. Najdeni termalni vrelci, dva s kapaciteto 30 l/s sta pod termalnimi kopališči (Knežja kopel, Jamska kopel) v Kopališkem domu (Hotel Vital in Zavetje zdravja), tretji s kapaciteto 20 l/s pa je v neposredni bližini zunanjega - letnega kopališča. Povprečna temperatura vrelcev , ki dotekata v notranja bazena, znaša 36,2 - 38,9°C, vrelca zajetega v zunanjem bazenu pa med 30 in 32°C. Termalna voda s približno temperaturo človeškega telesa, rahlo mineralizirana, brez proste ogljikove kisline, kalcijevega in hidrokarbonatnega tipa, brez zaznanja radioaktivnosti - vse te lastnosti uvrščajo toplice med redke evropske izoakratiterme. Obstajajo domneve, da je z globljim zajetjem (okoli 1.500 m) možno doseči večje količine termalne vode v naselju Dolenjske Toplice, verjetno pa tudi v naselju Sušice, saj leži na tektonski prelomnici.

Balneologija (balneo = kopati, logos = raziskovanje) je ena najstarejših interdisciplinarnih medicinskih ved. Pozitivne učinke kopanja v mineralnih in termalnih vodah so poznali in  uporabljali že v predzgodovinski dobi, saj so nekatere izvire častili kot sedež božanstev ter jim pripisovali nadnaravno moč. To dokazujejo tudi arheološke najdbe. Zdravilišča že dolgo niso več le ponudnik medicinske rehabilitacije, ampak nam ponujajo še veliko več. Tukaj je naštetih le nekaj prednosti termalnih kopeli, ki jih ljudje že tisočletja s pridom izrabljajo za izboljšanje svojega zdravja in počutja:

• Termalne kopeli vam lahko pomagajo izboljšati prekrvavitev: topla izvirska voda s kalcijevim in natrijevim bikarbonatom poveča splošni pretok krvi in kroženje kisika po telesu.
• Pomoč pri naravnem zmanjšanju bolečin in rehabilitaciji: živahne, tople, z minerali bogate vode, ki omogočajo lahkotnost gibanja in rahel upor, so priljubljeno terapevtsko orodje. Pomagajo povečati prožnost in izločajo mlečno kislino iz bolečih mišic.
• Zdravilne termalne izvirske vode lahko izboljšajo tudi razdraženost kože in blažijo različna kožna stanja: povišane ravni žvepla v vročih izvirskih vodah imajo protiglivične in antibakterijske lastnosti, ki lahko pomirijo in pomagajo pri celjenju kože.
• Zmanjšana raven stresa: številni minerali v vroči izvirski vodi lahko pomagajo zmanjšati dnevni stres in pomagajo pri sprostitvi.
• Naravno razstrupljanje / detox: termalni vrelci povečajo potenje telesa, kar pomaga očistiti zamašene pore in izboljša cirkulacijo.

DOLENJSKE TOPLICE – V ZELENEM OBJEMU

Dolenjske Toplice ne ponujajo le blagodejnega velneškega razvajanja – so tudi destinacija za tiste, ki si želijo preživeti bolj aktivne počitnice. Ponujajo doživetja in aktivnosti za manj in bolj zahtevne goste: od jadralnega padalstva, turističnega jahanja, pohodništva in kolesarstva do ribolova, zidaniškega turizma in družinskih doživetij.

Bogato naravno in kulturno-zgodovinsko dediščino tukaj najdete praktično na vsakem koraku. Raziskujte skrivnostne gozdove Kočevskega roga in slovito Bazo 20, oglejte si vsa njegova bogastva: od slikovitih naravnih pojavov do bogastva gob, zelišč in zdravilnih rastlin, pa drevesnih velikanov ter izjemno pestrega živalskega sveta. Rog je sicer javnosti med drugim dobro znan kot domovanje velikih zveri, roški skriti drobni izviri, jame in brezna pa so zatočišče še za številne druge pomembne živalske in rastlinske vrste. V okolici je bila v hladnih kraških vodah v preteklosti opažena tudi človeška ribica. Mnogoteri kraški pojavi so značilni za to območje ‒ dobršen del teh gozdov je tudi uvrščen v območje Natura 2000. To izjemno biodiverziteto si prizadevamo ohraniti, saj se zavedamo pomena skrbi za okolje, tako za lokalno skupnost kot turistične obiskovalce.

 

PRIZADEVANJA ZA TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE 

Dolenjske Toplice so ena tistih turističnih destinacij, ki so že prepoznale pomembnost trajnostnega turističnega upravljanja. Med ekološko pomembnimi območji velja omeniti zlasti Kočevski rog in Ajdovsko planoto, pa tudi območji Krke in Radeščice. Tu resnično najdemo še neokrnjeno naravo, tudi nekatere po površini največje ostanke pragozda v tem delu Evrope, ki pa je kategoriziran kot strogi rezervat, kamor je vstop dovoljen le v posebnem varovalnem pasu za izobraževalne, ekološke in znanstvene namene.

Kot članica Eko iniciative je Občina Dolenjske Toplice prejela priznanje za trajnostno objektno higieno, podpisala zeleno zavezo, izpeljala številne projekte s poudarkom na varstvu okolja, zlasti voda in vodnega življa, pa tudi projekte s poudarkom na varstvu in prenosu snovne in nesnovne kulturne dediščine. Lansko leto je kot destinacija prejela prvi bronasti znak Zelene sheme slovenskega turizma. Zelo visoko ocenjena sta bila sklopa Narava in krajina ter Kultura in tradicija, prepoznana pa je bila tudi podpora lokalnemu podjetništvu. Obenem destinacija k trajnostnemu delovanju na različne načine spodbuja lokalne prebivalce, turistične ponudnike in goste, med drugim s spodbujanjem odgovornega obiska narave, zelene mobilnosti in pitja vode iz pipe, pa tudi medgeneracijskega sodelovanja pri prenosu tradicionalnih znanj, veščin in običajev na mlajše generacije.

Če so preteklost Dolenjskih Toplic najpomembneje zaznamovali zdravilni termalni izviri, je v današnjem času skrb za varstvo naravnega okolja in ohranitev teh danosti postala tisto osnovno izhodišče nadaljnjega razvoja destinacije.

 

Dobrodošli v Dolenjskih Toplicah!