HUDIČEV TURN IN NJEGOVE ZGODBE

V neposredni bližini nekoč mogočnega Dvorca Soteska in v osi nekdanjega grajskega parka stoji kamniti vrtni paviljon iz 17. stoletja, ki so mu domačini nadeli zlovešče ime Hudičev turn. O izvoru nenavadnega imena kroži več legend. ena izmed njih pripoveduje o divjih zabavah, ki naj bi jih grajska gospoda prirejala v od dvorca malo oddaljenem stolpu in so se bogaboječim podložnikom zdele pohujšljive, ti pa so mu dali naziv, ki ga nosi še danes - Hudičev turn. 

Druge legende omenjajo pravico graščaka do prve noči z novoporočenimi dekleti ali na primer o tem, da je bojda zahteval, da mu podložniki pripeljejo svoje hčerke, če mu v hudih časih niso zmogli plačati zahtevanih davkov. Naj je bilo tako ali drugače, Hudičev turn še danes s svojo impozantno podobo vzbuja močne občutke in buri domišljijo obiskovalcev tega spomeniškega območja. Enega izmed mogočnih kamnitih portalov, ki so svoje čase krasili obzidje, ki je obdajalo grajski park, hranijo tudi v Dolenjskem muzeju Novo mesto. 

Občina Dolenjske Toplice je pred časom izvedla sanacijo historičnega paviljona, s katero je bila zagotovljena predvsem hidroizolacija, delno pa so tudi restavrirali njegove čudovite poslikave, ki so bile prepleskane in uničene s strani nekdanjih stanovalcev, ki niso prepoznali njihove zgodovinske vrednosti. 

Notranjščina paviljona je bogato poslikana z značilno baročno ikonografijo, ki upodablja lov, gozd, kamnite vodnjake in portale, vrh katerih počivajo bitja iz antične mitologije. Na stropu je naslikana Zevsova ugrabitev Ganimeda. Avtorstvo poslikav pripisujejo delovnemu krogu slikarskega mojstra, ki je na Kranjskem deloval pod nadimkom Almanach. 

Njegova prava identiteta je bila dolgo zavita v skrivnost. Šele leta 2021/22 jo je bilo mogoče na podlagi arhivskih virov povezati z Joannesom Almenakom, ki se je rodil v letih 1640–45 ali malo pred tem, verjetno v Antwerpnu. Na Kranjskem je v drugi polovici 17. stoletja poslikal številne gradove in druge pomembne objekte, med drugim strop Celjske grofije, dvorca Iški turn in Bokalce ter strop frančiškanske obednice v Ljubljani. Njegova slika Kvaropirci II je na ogled v Narodni galeriji.

Hudičev turn je znan tudi kot izjemna točka za fotografiranje in je še posebej lep spomladi ob cvetenju belih narcis. Zasnovan je v obliki štriperesne deteljice in akustično izjemen ter v sodobnem času nudi zanimiv in nenavaden prostor za številne glasbene in kulturne prireditve, razstave, poroke, druženja in protokolarne dogodke. Med drugim so v njem našli avtentični prostor za nastope tudi izvajalci historične glasbe. 

Je prostor z zgodbo in pomemben slikarski spomenik, ki je s svojimi freskami, historičnim pridihom in pravljično podobo najbolj primeren za intimne svečanosti, vključno s porokami. Najsrečnejši dan v svojem življenju so tukaj praznovali že preštevilni pari. S svojo arhitekturo in zgodovinsko vrednostjo prida poseben čar vsaki intimni svečanosti.

Vstop v Hudičev turn je prost, obiskovalcem pa je na voljo vsako soboto in nedeljo med 16. in 19. uro. Za skupine je možen tudi ogled izven delovnega časa, po predhodnem dogovoru. Vabljeni!

Kmalu bomo objavili naslednji prispevek. Ostanite z nami in nas podprite pri ustvarjanju topliške zgodbe.

Aktivnost se izvaja v sklopu projekta Oživitev grajskega kompleksa Soteska, sofinanciranega s strani RS MGRT, NOO v sklopu Mehanizma za okrevanje in odpornost - financira Evropska unija NextGenerationEU.